Ambicij - O Nas

ambicij - kontakti

Ambicij - Kje Smo

facebook mali

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.

V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R.

Rezidentstvo

Novejša sodna praksa je vzpostavila novo upravno-sodno prakso na področju ugotavljanja rezidentskega statusa. Iz novejše sodne prakse izhaja, da mora davčni organ pri presoji rezidentstva fizične osebe svojo odločitev utemeljevati le na podlagi določb nacionalne davčne zakonodaje in ne določb mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, niti v primerih, ko zavezanec izkazuje hkratno rezidentstvo tuje države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo. Posledično je davčni organ spremenil upravno prakso. Zavezanec se tako šteje za rezidenta Slovenije, kadar izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena ZDoh-2. Če je zavezanec dvojni rezident (tj. se šteje za rezidenta Slovenije po 6. členu ZDoh-2 in tudi za rezidenta države, s katero je Slovenija sklenila mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja po nacionalni zakonodaji te države), se vprašanje dvojnega rezidentstva presoja v okviru postopka uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja v Sloveniji ali v okviru postopka skupnega dogovarjanja po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Z dopolnjenim 7. členom ZDoh-2 se tako določa, da se fizična oseba, ki je dvojni rezident – za katero je bilo že ugotovljeno/dogovorjeno, da se šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice za namene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja – ne bo več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2 in posledično v Sloveniji ne bo več upravičena do davčnih olajšav, do katerih so upravičeni samo rezidenti Slovenije po ZDoh-2. Taka fizična oseba v Sloveniji ne bo več zavezana k določenim postopkovnim pravilom, ki veljajo za zavezance rezidente Slovenije po ZDoh-2 (npr. k predložitvi medletne/letne napovedi za odmero dohodnine).

Oprostitev plačila dohodnine za pravično zadoščenje

Z novo 8. točko 27. člena ZDoh-2 se zagotavlja izjema od plačila dohodnine za pravično zadoščenje (razen v delu, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek), ki je izplačano zaradi začetka postopka pred Evropskih sodiščem za človekove pravice (ESČP) na podlagi odločitve ESČP. Pri tem so zajeti vsi možni načini zaključka postopka pred ESČP, kjer mora Slovenija plačati odškodnino. To pomeni tako na podlagi sodbe ESČP, kot na podlagi enostranske izjave tožene države, na podlagi prijateljske poravnane, kjer se postopek pred ESČP konča tako, da ESČP izda sklep, v katerem povzame vsebino enostranske izjave ali prijateljske poravnave in zadevo izbriše s seznama zadev, in na podlagi sklenitve izvensodne poravnave, kjer ESČP v sklepu ugotovi, da je bila ta sklenjena in zadevo izbriše s seznama zadev. Tudi v izvensodni poravnavi se država dogovori za umik pritožbe na ESČP glede kršitev, za katere se je poravnala.

Sprememba glede obdavčitve dohodkov nerezidentov

Z Direktivo Sveta (EU) 2015/2060 z dne 10. novembra 2015 je bila razveljavljena Direktiva 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, in sicer z učinkom od 1. januarja 2016, za Avstrijo pa se na splošno še vedno uporablja do 31. decembra 2016. Direktiva 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti je bila v domačo zakonodajo prenesena z ZDavP-2 (tj. predvsem z določbami 10. podpoglavja I. poglavja petega dela ZDavP-2 (Dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti)) in ZDoh-2.

Zaradi razveljavitve omenjene direktive je tako treba uskladiti relevantne določbe ZDavP-2 in ZDoh-2. Tako se posledično s črtanjem drugega odstavka 33. člena ZDoh-2 odpravlja oprostitev plačila dohodnine od dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je bil plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z določbami poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v zakonu, ki ureja davčni postopke - če je bil upravičeni lastnik navedenega dohodka fizične osebe, rezident države članice EU, ki ni Slovenija.

Spremembe pri bonitetah

S spremembo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se za boniteto ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. V okviru smernic za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje, gre predvsem za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja, dobrega počutja, zdravega življenjskega sloga in podobno.

S spremembo petega odstavka 39. člena ZDoh-2 se povišuje znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delavcu ne zagotavlja redno in pogosto, in sicer tako da znesek bonitete v mesecu ne presega 15 eur (sedaj 13 eurov).

Spremembe pri dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja

Z dopolnitvijo 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva tudi mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja poslance.

Z dodano 4.a točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo tudi povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem delavcu, ki mu nastanejo zaradi plačila premij za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, pod določenimi kumulativnimi pogoji, in sicer:

-         zavarovanje velja v vseh državah sveta,

-         gre za sklenjeno zavarovanje zaradi službene poti v tujino,

-         povračilo stroškov takega zavarovanja delodajalec zagotavlja vsem delavcem, ki potujejo v tujino,

-         tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (najnižji obseg tveganja oz. najnižjo višino kritja).

Uvedba posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost

Z novo 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se del plače za poslovno uspešnost izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Gre za izplačilo za poslovno uspešnost, ki je po zakonu, ki ureja delovna razmerja opredeljeno kot sestavni del plače (v praksi se pogosto uporabljajo termini, ki zakonsko niso posebej opredeljeni: trinajsta plača, božičnica, novoletna nagrada).

ZDoh-2R pri opredelitvi dohodka, ki je ugodneje davčno obravnavan, določa omejitev, in sicer so ugodnejše davčne obravnave deležna le tista plačila za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in pod pogojem:

  1. da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ali
  2. da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila.

Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce, npr. če so do dela plače za poslovno uspešnost upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/ obdobje. Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost tako ne velja za vsa plačila za poslovno uspešnost, ki so dogovorjena v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, temveč se omejuje tako, da bodo ugodnejše davčno obravnavana le tista plačila za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in pod pogojem, da je pravica do dela plače za poslovno uspešnost določena ali v splošnem aktu delodajalca (pogoji za pridobitev pravice do izplačila morajo biti določeni enotno za vse delavce) ali v kolektivni pogodbi, v kateri ali na podlagi katere so določena merila za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost (torej ne nujno enotno za vse delavce).

Posebna davčna obravnava je določena do višine 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Izplačilo navedenega dela plače se torej do te višine ne všteva v osnovo za dohodnino, se pa tudi od tega izplačila obračunajo obvezni prispevki za socialno varnost. Če bo izplačilo dela plače za poslovno uspešnost pod navedenimi pogoji izplačano v višjem znesku, se bo v delu, ki presega 70 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, vštevalo v davčno osnovo za dohodnino, prispevke za socialno varnost pa mora delodajalec obračunati od celotnega bruto zneska. V skladu z novim šestim odstavkom 41. člena ZDoh-2 pa davčno osnovo za dohodnino znižuje samo del prispevkov, ki se nanaša na del navedenega dohodka, ki se všteva v davčno osnovo (ne pa tudi za del prispevkov, ki odpadejo na del dohodkov, ki se ne všteva v davčno osnovo v skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2).

Stroški v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu

Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, v skladu z veljavnim 45. členom ZDoh-2 lahko uveljavljajo znižanje davčne osnove za stroške prevoza na delo/ z dela (0,18 eur za vsak polni km razdalje med prebivališčem in mestom opravljanja dela) in stroške prehrane (6,12 eur za vsak dan prisotnosti na delu).

Po spremembi 45. člena ZDoh-2 se ti stroški ne obravnavajo več kot stroški v zvezi s pridobivanjem dohodka ampak kot dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. S tem se tudi za zavezance, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih v tujini, kjer delovno pravna zakonodaja ni nujno enaka slovenski in je lahko povračilo stroškov del bruto plače posameznika, omogoči enaka davčna obravnava kot zaposlenim v Sloveniji.

Hkrati pa je s spremembo 45. člena ZDoh-2 določeno tudi povečanje priznanega zneska stroškov prehrane med delom: veljavni znesek, ki ga določi vlada (trenutno 6,12 eur) se poveča za 80 % (11,02 eur za vsak dan dejanske prisotnosti na delu).

Povišanje dohodkovnega praga za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave za 300 eurov

Spreminja se dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, tako da se povečuje za 300 eurov, s sedanjih 10.866,37 eura skupnih aktivnih dohodkov zavezanca na 11.166,37 eura skupnih aktivnih dohodkov zavezanca. Višina dodatne splošne olajšave in višina dohodkovnega praga za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave se ne spreminjata.

Zneski splošne olajšave v skladu s spremenjenim 111. členom ZDoh-2:

Če znaša skupni dohodek v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad

Do

 
 

11.166,37

6.519,82

11.166,37

12.570,89

4.418,64

12.570,89

 

3.302,70

Sprememba lestvice za odmero dohodnine

Lestvica za odmero dohodnine se spreminja tako, da se med sedanja 2. in 3. razred uvaja nov davčni razred, pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 eurov in s stopnjo 34 %. Hkrati se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu zniža z 41 % na 39 %.

Lestvica za odmero dohodnine, ki v skladu s spremenjenim 122. členom ZDoh-2 velja za davčna leta od 1. januarja 2017 dalje:

Če znaša neto letna

davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad

Do

   
 

8.021,34

 

16 %

8.021,34

20.400,00

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

20.400,00

48.000,00

4.625,65

+ 34 % nad 20.400,00

48.000,00

70.907,20

14.009,65

+ 39 % nad 48.000,00

70.907,20

 

22.943,46

+ 50 % nad 70.907,20

Spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Novela ZDoh-2R bistveno spreminja 69. člen ZDoh-2 (splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti).

Po novi metodi ugotavljanja katastrskega dohodka se v sistem katastrskega dohodka vključujejo tudi posebne kulture (zelenjadnice in zelišča, ki se pridelujejo v tleh na prostem in v intenzivni pridelavi, jagode, artičoke, šparglji na njivah, semena in sadike poljščin, reja polžev na njivi), pod pogojem, da jih zavezanec prijavi v okviru zbirnih vlog za uveljavljanje pravic iz naslova ukrepov kmetijske politike pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Katastrski dohodek posebnih kultur se izračuna v skladu z določbami ZUKD-2 kot dodatni katastrski dohodek v višini 1,3 katastrskega dohodka intenzivnega sadovnjaka in ostalih trajnih nasadov z boniteto med 51 in 60. Ne glede na to pa se v skladu z 72. členom ZDoh-2 katastrski dohodek od pridelave posebnih kultur pripiše posameznemu zavezancu za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, članu kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

Še vedno pa bo treba dohodek ugotavljati na podlagi vodenja ustreznega knjigovodstva ali evidenc ter izdajati račune z davčnim potrjevanjem za prodajo pridelkov iz rastlinjakov, sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, sadik vinske trte in sadik hmelja ter prodajo okrasnih rastlin.

Po novem se tudi pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije ter proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja na površinah izven Slovenije šteje v okvir osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dopolnjuje se 71. člen ZDoh-2, v katerem se določa davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov kmetijskih in gozdnih zemljišč izven Slovenije, in sicer kot katastrski dohodek za kmetijsko zemljišče brez podrobnejše vrste dejanske rabe z boniteto med 51 in 60, ter za gozdno zemljišče seštevek katastrskega dohodka rastiščnega koeficienta od 8 do 9 in katastrskega dohodka z boniteto med 51 in 60. Katastrski dohodek od zemljišč izven Slovenije pa se pripiše posameznemu zavezancu za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, članu kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

Na podlagi novele ZDoh-2R se lahko tudi določene dejavnosti malega obsega predelave lastnih kmetijskih in gozdnih pridelkov, ki so tesno povezane s kmetijsko dejavnostjo in so se do sedaj lahko opravljale v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, opravljajo v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V primeru, da kmečko gospodinjstvo želi mali obseg prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdnih pridelkov opravljati v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, odgovorni član kmečkega gospodinjstva pri davčnem organu opravi priglasitev, če kmečko gospodinjstvo izpolnjuje naslednje pogoje:

-       člani kmečkega gospodinjstva, poleg predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ne opravljajo sami ali preko povezanih oseb, druge dejavnosti na kmetiji, ki se lahko štejejo za dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnim delom ali svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,

-       člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,

-       v davčnim letom pred davčnim letom, za katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500 eur.

Za izdelke malega obsega prve stopnje predelave, za katere se v skladu s 26. členom ZDoh-2 določa oprostitev dohodnine od morebitnih dohodkov iz tega naslova, se štejejo: nerazkosane in razkosane klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in sir, vsi brez dodatka, kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje.

Priglasitev obravnave dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave kot dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preneha z letom, za katero odgovorni član kmečkega gospodinjstva pri davčnem organu vloži prenehanje navedene priglasitve.

Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se še vedno lahko šteje dohodek od predelave lastnega grozdja v vino, če:

-       člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,

-       imajo člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi vsaj 0,3 ha vinograda[1] za predelavo grozdja v vino iz lastnega pridelka grozdja.

V tem primeru bo davčni organ za namene določitve pavšalne davčne osnove uporabil podatek ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o obsegu proizvodnje vina oziroma priglašene količine vina, pridelanega izven Slovenije ter izračunal površino vingrada s predpostavko, da se na hektarju zemljišča proizvede 4.600 litrov vina ter na tej podlagi izračunal katastrski dohodek. Katastrski dohodek vina se izračuna v skladu z določbami ZUKD-2 kot dodatni katastrski dohodek v višini dvakratnika katastrskega dohodka vinograda z boniteto med 51 in 60. Ne glede na to pa se v skladu z 72. členom ZDoh-2 katastrski dohodek od proizvodnje vina pripiše posameznemu zavezancu za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, članu kmečkega gospodinjstva v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

S spremembo osmega odstavka 69. člena ZDoh-2, ki postane štirinajsti odstavek, se podrobneje določa pripisovanje pravice uporabe in posledično katastrski dohodek za namene obdavčitve dejanskemu uporabniku kmetijskih oz. gozdnih zemljišč.

Ker nova metoda ugotavljanja katastrskega dohodka prinaša skupno povečanje katastrskega dohodka in za posamezna kmečka gospodinjstva to pomeni povečano davčno osnovo od katastrskega dohodka glede na preteklo leto, je v noveli ZDoh-2R (21. člen) urejeno prehodno obdobje, v katerem se za nobeno kmečko gospodinjstvo dohodek iz tega naslova ne bo povečal za več kot dvakrat glede na predhodno obdobje. Mehanizem se bo uporabljal za leto 2017, 2018 in 2019, in sicer se bo za leto 2017 primerjala davčna osnova kmečkega gospodinjstva leta 2017 z letom 2016, za leto 2018 davčna osnova kmečkega gospodinjstva leta 2018 z letom 2017 in za leto 2019 davčna osnova kmečkega gospodinjstva leta 2019 z letom 2018.

Zavezancem, članom kmečkega gospodinjstva, za katero bo v posameznem letu ugotovljeno, da je prišlo do povišanja skupne davčne osnove vseh članov kmečkega gospodinjstva od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj glede na preteklo leto za več kot dvakrat, se bo davčna osnova od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj iz prvega in drugega odstavka 71. člena zakona zmanjšala za delež, ki ga ugotovljena razlika med skupno davčno osnovo od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj vseh članov kmečkega gospodinjstva v letu odmere in v preteklem letu, predstavlja v skupni davčni osnovi od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj vseh članov kmečkega gospodinjstva v letu odmere.

Za lažje razumevanje mehanizem, določen z navedenim členom, v nadaljevanju prikazujemo na hipotetičnem konkretnem primeru.

Kmečko gospodinjstvo je v letu 2016 imelo davčno osnovo od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj vseh članov kmečkega gospodinjstva 1.000 eurov, v letu 2017 pa 2.500 eurov. Torej se je skupna davčna osnova vseh članov kmečkega gospodinjstva od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj v letu 2017 glede na leto 2016 povečala za 1.500 eurov, kar je za več kot dvakrat. Razlika med skupno davčno osnovo v letu 2017 in dvakratnikom davčne osnove iz leta 2016 znaša 500 eurov, kar predstavlja 20 % skupne davčne osnove v letu 2017. Skladno s predlaganim mehanizmom se v letu 2017 davčna osnova od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj vsem zavezancem zmanjša za 20 %.

Kmečko gospodinjstvo ima v letu 2017 tri člane, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Davčna osnova od katastrskega dohodka prvega člana je v letu 2017 pred korekcijo z uporabo mehanizma določenega v tem članu znašala 1.500 eurov, drugega člana 800 eurov in tretjega člana 200 eurov, skupaj torej 2.500 eurov.

Upoštevaje mehanizem, določen v predmetnem členu, bo davčna osnova prvega člana v letu 2017 znašala 1.200 eurov (80 % od 1.500 eurov), drugega člana 640 eurov (8 % od 800 eurov) in tretjega člana 160 eurov (80 % od 200 eurov).

Spremembe na področju obdavčitve dohodka iz dejavnosti

Kot je predhodno že navedeno, se spreminja opredelitev osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - OKGD (nabor pridelave in vrste dejavnosti, ki sodijo v okvir OKGD se širijo) s tem v zvezi pa se spreminja (oži) tudi potencialni nabor zavezancev, ki morajo dohodke iz naslova svoje dopolnilne dejavnosti na kmetiji oziroma dohodke iz naslova druge kmetijske dejavnosti, vključiti v davčni obračun DohDej in biti na tej podlagi obdavčeni z akontacijo dohodnine oz. dohodnino od dohodka iz dejavnosti.

Na podlagi določb novega osmega in pod pogoji novega devetega 69. člena ZDoh-2 se v pavšalni način določanja davčne osnove vključuje tudi mali obsegi predelave, s čimer se taka predelava administrativno razbremeni ugotavljanja dohodka za davčne namene na podlagi vodenja knjigovodstva in s tem - za te vrste in obsege predelave - tudi razbremeni obveznosti davčnega potrjevanja računov. Zavezancem (kmetom), ki bodo npr. pridelovali posebne kulture ne bo več treba te dejavnosti pri davčnem organu priglasiti kot druge kmetijske dejavnosti z vpisom v davčni register ter iz tega naslova voditi knjigovodstva oz. evidenc in predlagati davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Prav tako zavezancem, ki bodo poleg OKGD opravljali še predelavo svojih primarnih pridelkov v manjšem obsegu (tj. do višine 3.500 eurov prihodka letno), iz tega naslova ne bo treba izpolnjevati davčnih obveznosti na način, kot to sicer velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dohodki iz naslova te predelave od 1.1.2017 dalje ne bodo več obdavčeni z akontacijo dohodnine in dohodnino od dohodka iz dejavnosti, temveč pavšalno s katastrskim dohodkom, vendar le pod pogoji iz 69. člena ZDoh-2.

V drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 je črtan pogoj, da se v sistem vodenja knjig lahko priglasi le kmečko gospodinjstvo, ki je v sistemu DDV, saj se je izkazalo, da gre za omejevalni pogoj. S to spremembo bo omogočeno, da se bo lahko čim več kmečkih gospodinjstev s tržno dejavnostjo vključilo v sistem ugotavljanja dohodka na podlagi knjigovodstva.

V davčnem obračunu DohDej za leto 2017 bodo zavezanci v povezavi s spremenjenim 111. in 122. členom ZDoh-2 že lahko upoštevali zmanjšanje davčne osnove z dodatno splošno olajšavo, vse do doseženega dohodkovnega praga 11.166,37 evrov, ki je za 300 eurov višji od dosedanjega; prav tako se bodo njihovi dohodki iz dejavnosti za namene določitve davčne obveznosti uvrščali v nove dohodninske razrede. Med dosedanjim drugim in tretjim razredom bo uveden nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljala za davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evrov, stopnja davka v četrtem razredu, kamor se bodo uvrstili zavezanci z davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evrov, pa se bo znižala na 39 odstotkov.

Na podlagi črtanega tretjega in dela besedila četrtega odstavka 66. člena ZDoh-2 je ukinjeno uveljavljanje davčne olajšave iz naslova donacij političnim strankam. To sicer pomeni zgolj uskladitev z že veljavnimi spremembami zakona, ki ureja politična stranke in po katerem je bila uveljavljena prepoved financiranja političnih strank tudi s strani samostojnih podjetnikov oziroma fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost.

 


[1] Dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka grozdja je oproščen plačila dohodnine, če imajo člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali uporabi manj kot 0,3 ha vinograda.

 

 

VIR: FURS