Ambicij - O Nas

ambicij - kontakti

Ambicij - Kje Smo

facebook mali

 

 

DURS v pojasnilu št. 4235-2/2014-2 z dne 19. 6. 2014 navaja:


Na vprašanja davčnega zavezanca s področij davka od prometa zavarovalnih poslov (v nadaljevanju: DPZP) in požarne takse v nadaljevanju posredujemo odgovore, pripravljene skupaj z Ministrstvom za finance:

 

 

  1. 1. Ali se obdobje 10 let, ki je določeno v 2. točki 8. člena ZDPZP nanaša na vse vrste zavarovanj, ki so v tej točki našteta?

 

Obdobje 10 let iz 2. točke 8. člena ZDPZP se nanaša na nezgodna, zdravstvena in življenjska zavarovanja.

 

ZDPZP v drugi točki 8. člena določa, da se DPZP ne plačuje od premoženjskih (nezgodnih in zdravstvenih) in življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od dobe 10 let. Navedena določba se nanaša na nezgodna in zdravstvena zavarovanja, to so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 99/10 - UPB7, 90/12, in 56/13) in na življenjska zavarovanja, to pa so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 19. do 24. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar.

 

  1. 2. Ali se pri zavarovanju izgube oziroma poškodbe blaga v tranzitu, kadar se prevoz delno opravi tudi na območju Slovenije, šteje, da je zavarovalna premija predmet DPZP, če je:

–      sklenitelj zavarovanja fizična oseba z bivališčem na območju Slovenije (ali se v tem primeru upošteva stalno ali začasno bivališče),

–      sklenitelj zavarovanja pravna oseba s sedežem v Sloveniji ali

–      vozilo registrirano na območju Slovenije.

 

Če je sklenitelj zavarovanja izgube oziroma poškodbe blaga v tranzitu fizična oseba z bivališčem na območju Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, zavarovanje krije nevarnost na območju Republike Slovenije in je predmet DPZP. Določanje, ali zavarovanje krije nevarnost na območju Republike Slovenije, je neodvisno od tega, ali gre za izvajanje prevozov izključno ali deloma na območja Republike Slovenije ter od tega, v kateri državi je registrirano prevozno sredstvo.

 

Pojem »bivališče« je treba razlagati kot stalno ali začasno prebivališče fizične osebe v Republiki Sloveniji v smislu četrte alineje 2(d) člena angleške različice Direktive 88/357/EGS.

 

ZDPZP v 3. točki prvega odstavka 8. člena določa, da se davka od zavarovalnih poslov ne plačuje od zavarovanj, ki krijejo nevarnosti izven območja Republike Slovenije.

 

Pri zavarovanju izgube oziroma poškodbe blaga v tranzitu gre za zavarovalno vrsto iz 7. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar, in sicer za zavarovanje prevoza blaga, ki krije vse škode na oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na  vrsto prevoza. V tem primeru se za določitev kraja nevarnosti uporabi kriterij iz 2. točke tretjega odstavka 6. člena ZZavar, pri čemer pa je pojem »bivališče« potrebno razlagati kot stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji v smislu četrte alineje 2(d) člena angleške različice Direktive 88/357/EGS, ki določa »Member State where the risk is situated means: the Member State where policy-holder has his habitual residence«. Za določitev kraja nevarnosti pri tej obliki zavarovanja ni pomembno, kje je vozilo registrirano ter v kateri državi se izvaja prevoz, saj to zavarovanje sklene oseba, ki ima premoženjski interes na tovoru (kot npr. lastnik tovora) in ne prevoznik.

 

  1. Glede na pojasnilo Ministrstva za finance (v nadaljevanju: MF), št. 17501/02 z dne 17. 9. 2002, razumemo, da se DPZP v primeru, če traja zavarovanje nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami več kot 4 mesece, ne plačuje.

Kritje nevarnosti se v primeru, če zavarovanje v zvezi s potovanji in počitnicami traja več kot 4 mesece, določa v skladu z 2. točko tretjega odstavka 6. člena ZZavar. Če je sklenitelj takega zavarovanja fizična oseba z bivališčem na območju Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, to zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, in je kot tako predmet DPZP.

 

Pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami se kraj nevarnosti presoja glede na kumulativno izpolnitev treh pogojev v skladu s tretjo alinejo 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZZavar, in sicer:

  • da gre za nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami,
  • da takšna pogodba velja največ štiri mesece,
  • da je bilo na območju Republike Slovenije opravljeno pravno dejanje, ki je privedlo do sklenitve zavarovalne pogodbe.

 

Če traja zavarovanja nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami več kot 4 mesece, je treba kritje nevarnosti takega zavarovanja presojati glede na kriterije iz 2. točke tretjega odstavka 6. člena ZZavar.

 

Glede na navedeno se s tem pojasnilom, v skladu z dogovorom z MF, nadomešča pojasnilo MF, št. 17501/02 z dne 17. 9. 2002, v delu, ki glede obdavčitve zavarovanja v zvezi s potovanji in počitnicami z DPZP v primeru, če pogoj pod drugo alinejo ni izpolnjen, pojasnjuje drugače (zadnji stavek pod točko 1).

 

  1. 4. Kako pri osebnih zavarovanjih določiti trenutek obračuna davka (spremljanje prejetih plačil) ter kako ravnati, če je pri osebnih zavarovanjih plačana premija nižja od tiste, ki je dogovorjena v zavarovalni pogodbi ali zaračunana na računu? Ali se lahko v praksi davek pri osebnih zavarovanjih obračunava in plačuje enako, kot to velja za premoženjska zavarovanja (ob izdaji računa)?

 

Trenutek nastanka obveznosti obračuna DPZP je pri osebnih zavarovanjih vezan na plačilo zavarovalne premije in ne na izdajo računa. Osnova za obračun DPZP je premija, kot je določena na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer ni pomembno, v kakšni višini bo premija dejansko plačana.

 

DPZP se plačuje od opravljenih zavarovalnih poslov. V skladu s 5. členom ZDPZP obveznost obračuna DPZP nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen zavarovalni posel. Šteje se, da je zavarovalni posel opravljen, ko je izdan račun za plačilo zavarovalne premije, pri osebnih zavarovanjih pa, ko je zavarovalna premija plačana.

 

Na podlagi 6. člena ZDPZP je osnova za obračun DPZP premija oziroma prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (zavarovalna premija). V davčno osnovo se všteva tudi udeležba na dobičku, ki se pripiše zavarovalni vsoti.

 

Zavarovalnica mora na podlagi navedenih zakonskih določb ZDPZP davek pri osebnih zavarovanjih obračunati v trenutku, ko je zavarovalna premija plačana in ne, ko je izdan račun, saj se pri osebnih zavarovanjih šteje, da je opravljen zavarovani posel in s tem tudi določen trenutek obveznosti obračuna davka, ko je plačana zavarovalna premija, ne pa, ko je izdan račun zanjo. Osnova za obračun DPZP je premija, kot je določena na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer ni pomembno, v kakšni višini (npr. plačilo nižje od dogovorjenega) bo premija dejansko plačana.

 

  1. 5. V zvezi s 1. alinejo 4. člena Uredbe o požarni taksi prosite za pojasnilo besedne zveze »zavarovanjih nekaterih drugih nevarnosti izven industrije in obrti, v industriji in obrti«. Katere so »druge nevarnosti«? Kaj pomeni »izven industrije in obrti, v industriji in obrti«?

 

V 1. alineji 4. člena Uredbe o požarni taksi (Uradni list RS, št. 34/06 in 25/12) je določeno, da je osnova za obračun požarne takse plačana zavarovalna premija, ki jo predstavlja celotna zavarovalna premija pri požarnih zavarovanjih in zavarovanjih nekaterih drugih nevarnostih izven industrije in obrti, v industriji in obrti, požarno zavarovanje premoženja v elektro gospodarstvu, vsa druga požarna zavarovanja in šomažna požarna zavarovanja.

 

Besedna zveza »druge nevarnosti« pomeni »elementarne nesreče« in »druge naravne dogodke, razen neviht«, ki jih zavarovalnice ponujajo v paketu požarnega zavarovanja (npr.: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, teža snega, padec zrakoplova, manifestacija, demonstracija, udarec zavarovančevega motornega vozila v lastno zgradbo).  Medtem, ko  besedna zveza »izven industrije in obrti« pomeni, da zavarovalec sklepa zavarovanje za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. V primeru besedne zveze »v industriji in obrti« pa zavarovalec sklepa zavarovanje za namene njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.

 

  1. 6. Prosite za potrditev vašega razumevanja, da se požarna taksa obračunava in plačuje v mesecu plačila premije in od prejetega plačila (po načelu sprejemanja plačil).

Obveznost obračuna in vplačila požarne takse je vezan na plačilo zavarovane premije in ne na izdajo računa. Osnova za obračun požarne takse je plačana zavarovalna premija. Taksa se vplača do 15. v mesecu za pretekli mesec na prehodni davčni podračun, odprt pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

V skladu z določbo 7. člena Uredbe o požarni taksi se mora požarna taksa plačati za vsak mesec, za katerega je bila plačana zavarovalna premija ali njen del. Vplača se do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na prehodni davčni podračun, odprt pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila. Obračun požarne takse se pošlje vsak mesec, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, pristojnemu davčnemu organu (8. člen Uredbe o požarni taksi).

 

Osnova za obračun požarne takse (4. člen Uredbe o požarni taksi) je plačana zavarovalna premija, ki jo predstavlja:

 

-         celotna zavarovalna premija pri požarnih zavarovanjih in zavarovanjih nekaterih drugih nevarnosti izven industrije in obrti, v industriji in obrti, požarno zavarovanje premoženja v elektro gospodarstvu, vsa druga požarna zavarovanja in šomažna požarna zavarovanja;

 

-         20-odstotni delež celotne zavarovalne premije pri ostalih zavarovanjih, kjer je z zavarovalno premijo pokrita tudi nevarnost požara, in sicer kasko in druge vrste zavarovanja cestnih motornih vozil z lastnim pogonom razen tirnih, kasko in druge vrste zavarovanj tirnih vozil, letal in drugih zračnih plovil, ladij in čolnov v pomorski plovbi ter ladij in čolnov v rečni – jezerski plovbi, zavarovanje blaga v mednarodnem transportu in v domačem transportu, potresno zavarovanje, gradbeno zavarovanje, montažno zavarovanje, stanovanjsko zavarovanje, zavarovanje jedrskih nevarnosti, filmske proizvodnje, računalnikov, blaga v hladilnicah, rudnikov, posevkov in plodov, živali in zavarovanje nevarnosti v PTT prometu.

Podobno kot pri davku od prometa zavarovalnih poslov mora zavezanec na podlagi navedenih določb Uredbe o požarni taksi požarno takso obračunati za pretekli mesec, ko je zavarovalna premija plačana in ne, ko je izdan račun zanjo. Osnova za obračun požarne takse je plačana zavarovalna premija, kot je določena na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, pri čemer podobno kot pri davku od prometa zavarovalnih poslov ni pomembno v kakšni višini (npr. plačilo nižje od dogovorjenega) bo premija dejansko plačana.