Ambicij

7. marca 2026 je začela veljati novela ZPZR-A, ki določa blažje pogoje za vstop oziroma ohranitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Uporablja se že v letu 2026.

Med drugim je bila odpravljena tudi 5 letna prepoved vstopa v sistem normiranosti zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izstopa iz sheme normiranih odhodkov.

26. februarja 2026 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (novela ZPZR-A), ki je začela veljati 7. marca 2026.

Katere spremembe prinaša novela ZPZR-A? 

Sprememba limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov

S spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:

• 120.000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 50.000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).

S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti. Novost na področju limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov je tudi, da se upošteva povprečje dveh zaporednih predhodnih davčnih let (pred spremembo se je namreč pri vstopu v normiranost upoštevalo le prihodke preteklega davčnega leta).

Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letih

Nov četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Primer:

Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).

Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:

(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (366+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 evrov)) = (180 / 731) X 50.000 evrov = 12.311,90 evra.

Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.311,90 evra.

Podrobnejša opredelitev pogoja »obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev«

Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:

• ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi
• ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).

____________________________________

Ključna novost nove sheme je uvedba dvostopenjske obdavčitve davčne osnove, ki bo močno vplivala predvsem na samostojne podjetnike s srednje visokimi in višjimi prihodki:

Do 60.000 evrov prihodkov se še naprej priznava 80 odstotkov normiranih odhodkov, zato se ta del prihodkov efektivno obdavči približno s 4 odstotki (20 odstotna dohodninska stopnja na 20 odstotkov davčne osnove).

Pri prihodkih nad 60.000 evrov se dodatni normirani odhodki ne priznajo, zato ta del prihodkov v celoti povečuje davčno osnovo, ki se nato obdavčuje po progresivnih stopnjah:

Če je bil zavezanec vsaj 9 mesecev polno zavarovan (polni s.p.):

• davčna osnova do 72.000 evrov: 20 %
• davčna osnova nad 72.000 evrov: 35 % (samo na presežni del)

Če zavezanec ni bil vsaj 9 mesecev polno zavarovan (popoldanski s.p.):

• davčna osnova do 33.000 evrov: 20 %
• davčna osnova nad 33.000 evrov: 35 % (samo na presežni del)
  
  

Kako se obračunava davek po novi shemi - primerjava po prihodku; progresivna lestvica?

Informativni izračuni prikazuje davke in efektivno stopnjo pri različnih višini letnih prihodkov (korak 5.000 EUR).

VIR: FURS in drugo