Ambicij

V ZGD-1 je določeno:

495. člen
(ohranjanje osnovnega kapitala)

(1)Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se druž­benikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.

(2)Družbenikom se lahko vrnejo vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju os­novnega kapitala ob izgubi. Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za naknadna vplačila pred popolnim vplačilom osnovnega vložka iz drugega odstavka 492. člena tega zakona, je vračilo naknadnih vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka nično. Za vrnjena naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.

496. člen
(vračilo prepovedanih plačil)

(1)Plačila, ki so opravljena v nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.

(2)Če je bil prejemnik v dobri veri, je mogoče vračilo zahtevati le, če je to nujno za poravnavo obveznosti upnikom družbe.

(3)Če vračila od prejemnika ni mogoče zah­tevati, jamčijo za znesek, ki ga je treba vrniti in je nujen za poravnavo obveznosti upnikom družbe, drugi družbeniki sorazmerno s svojimi poslovnimi deleži. Zneski, ki jih ni mogoče zahtevati od posameznega družbenika, se v soraz­merju s poslovnimi deleži razdelijo med druge družbenike. Če so neupravičeno izplačilo zakri­vili tudi poslovodje, so ti odgovorni kot druž­benik z največjim poslovnim deležem.

(4)Zavezanca za plačila iz prejšnjih od­stavkov ni mogoče oprostiti dolžnosti plačila.

(5)Zastaranje zahtevka za vračilo začne teči z dnem, ko je bilo neupravičeno plačilo opravljeno.

Komentar: 

Namen te določbe je v družbi vsaj toliko premoženja (aktive), ki je namenjen poslovanju in zaščiti upnikov, kolikor znaša najmanjši znesek osnovnega kapitala. Družba, ki ima v pasivi le najmanjši znesek osnovnega kapitala (7.500 EUR) in ne izkazuje drugih oblik kapitala, v aktivi ne sme izkazovati posojil v zakonu naštetim osebam. Če izkazuje večji osnovni kapital od minimalnega ali ima druge oblike kapitala, lahko posojila naštetim osebam dosežejo vrednost aktive, ki presega 7.500 EUR. 

Družba mora svojo aktivo do 8. avgusta 2016 uskladiti z omenjeno zakonsko določbo (105. člen ZGD-1I). To pomeni, da morajo naštete osebe posojilo, kolikor presega dovoljeni znesek, vrniti družbi. Neupoštevanje tega pravila pomeni za družbo prekršek, za katerega je v 685. členu ZGD-1 predpisana globa.