Turistična in promocijska taksa

Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 13/2018 glede turistične in promocijske takse predpisuje:

IV. TURISTIČNA IN PROMOCIJSKA TAKSA 
16. člen 
(zavezanci za plačilo) 
(1) Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če ta zakon ne določa drugače.
(3) Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi lastniki počitniških hiš, počitniških stanovanj in lastniki plovil na stalnih privezih v turističnih pristaniščih. Turistično takso plačajo v skladu z 22. oziroma 23. členom tega zakona.
17. člen 
(znesek turistične in promocijske takse) 
(1) Občina določi turistično takso v znesku do 2,5 eura.
(2) Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse.
(3) Občina pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin enkrat na leto uskladi višino zneska turistične takse iz prvega odstavka tega člena, in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega koledarskega leta naprej.
18. člen 
(oprostitev plačila turistične takse) 
(1) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so oproščeni:
– otroci do sedmega leta starosti,
– osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
– osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
– otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
– učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa,
– osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu,
– osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč,
– pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti,
– osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
– tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.
(2) Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo:
– osebe od 7. do 18. leta starosti,
– osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).
(3) Kadar se okoliščine za popolno ali delno oprostitev turistične takse izkazujejo s predložitvijo kopije listine, se listina predloži na vpogled in je gostitelj ne prevzame v hrambo.
(4) Občina lahko s svojim predpisom poleg oseb iz prvega odstavka tega člena dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena oprostitev plačila turistične takse ne velja, če se ta plačuje v pavšalnem letnem znesku v skladu z drugim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 23. člena tega zakona.
19. člen 
(postopek pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse) 
(1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena tega zakona hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka pobirajo in odvajajo turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje.
20. člen 
(evidentiranje plačila turistične takse) 
(1) Osebe iz prejšnjega člena na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča, vodijo evidenco turistične takse, ki vsebuje podatek o številu prenočitev posameznega gosta in znesek pobrane turistične takse za posameznega gosta. Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov.
(2) Če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci iz prejšnjega odstavka vpisan razlog oprostitve iz 18. člena tega zakona.
(3) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
21. člen 
(nakazovanje turistične in promocijske takse) 
Osebe iz prvega odstavka 19. člena tega zakona do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazujejo pobrano turistično in promocijsko takso na poseben račun občine. Občina prejeto promocijsko takso v osmih dneh po prejemu vseh promocijskih taks za pretekli mesec prenakaže na poseben račun agencije iz 5. člena tega zakona.
22. člen 
(turistična taksa za prenočevanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih) 
(1) Občina lahko določi, da se v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih plačuje turistično takso, če:
– je bilo na območju občine v preteklem letu več kot 100.000 prenočitev ali je na območju občine vsaj 1.500 ležišč v nastanitvenih obratih in
– je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš ali počitniških stanovanj.
(2) Turistična taksa iz prejšnjega odstavka se plača v pavšalnem letnem znesku, ki ga plača lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Način plačevanja podrobneje določi občina v svojem predpisu.
(3) Lastnik počitniškega stanovanja ali počitniške hiše plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku v višini, sorazmerni z obsegom ugodnosti in storitev, ki so na območju občine, kjer je počitniška hiša ali počitniško stanovanje, na voljo brezplačno, vendar največ do 45 eurov za posamezno ležišče.
(4) Za počitniško hišo ali počitniško stanovanje se šteje, da ima naslednje število ležišč:
– do 30 m2 stanovanjske površine objekta: dve ležišči,
– nad 30 do 50 m2 stanovanjske površine objekta: tri ležišča,
– nad 50 do 70 m2 stanovanjske površine objekta: štiri ležišča,
– nad 70 do 90 m2 stanovanjske površine objekta: pet ležišč,
– nad 90 m2 stanovanjske površine objekta: šest ležišč.
(5) Za stanovanjsko površino iz prejšnjega odstavka se šteje uporabna površina, kot je navedena v katastru stavb.
(6) Za namen zaračunavanja turistične takse za prenočevanje v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih občina vodi evidenco zavezancev za plačilo te takse, ki vsebuje podatek o osebnem imenu, stalnem naslovu prebivališča, matični in davčni številki zavezanca ter podatke o stanovanjski površini počitniške hiše ali stanovanja.
(7) Lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku do 31. marca za preteklo leto.
 
 
Več o tem si preberite tukaj.