Sprememba davčne obravnave povračila stroškov prevoza na delo in z dela - FURS pojasnilo + DODATNO POJASNILO 9.7

Glede na odzive v javnosti v zvezi s spremembo Uredbe dodatno pojasnjujemo davčno obravnavo povračil stroškov prevoza na delo in z dela.

S spremembo Uredbe je v prvem odstavku 3. člena za neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, kot osnovno pravilo, določeno, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov v višini 0,13 evra na kilometer, medtem, ko je do sedaj veljajo osnovno pravilo, da se neobdavčeno povrnejo stroški javnega prevoza od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Prav tako sta bili določeni dve izjemi in sicer:

  • če je bilo najbližje postajališče od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer, se v davčno osnovo poleg povračila stroškov javnega prevoza ni vštevalo povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in le-temu najbližjim postajališčem (četrti odstavek 3. člena Uredbe) in
  • če delojemalec iz utemeljenih razlogov ni mogel uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo ni vštevalo povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (peti odstavek 3. člena Uredbe).

Torej, če so delodajalci doslej zaposlenim obračunavali povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini kilometrine 0,18 evra tudi v primerih, ko pogoji za to niso bili izpolnjeni (četrti in peti odstavek 3. člena Uredbe), bi morali razliko med tako izračunanim povračilom in ceno javnega prevoza vključiti v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

 

FURS: 9. 7. 2021

 

 

 


V Uradnem listu RS št. 104/21 je bila objavljena Uredba o spremembah Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega, ki začne veljati 2. 7. 2021. Z navedeno spremembo se spreminja tudi 3. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18), s katerim so določeni pogoji in višina, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo[1].

 

Spremenjeni 3. člen uredbe se začne za delojemalce, na katere se nanaša Dogovor, uporabljati za mesec junij 2021, torej za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec junij 2021. Za morebitna izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesece pred junijem 2021, pa se uporablja 3. člen, veljaven pred to spremembo.

 

Za vse ostale delojemalce (delojemalce, na katere se ne nanaša Dogovor) pa se spremenjeni 3. člen začne uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za mesec avgust 2021, pri čemer se do takrat uporablja 3. člen, veljaven pred to spremembo.

 

V skladu s spremenjenim 3. členom uredbe se za delojemalce povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,13 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Znesek se usklajuje enkrat letno s koeficientom rasti cen goriv in maziv za osebna vozila za mesec oktober tekočega leta v primerjavi z mesecem oktobrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, če je sprememba rasti cen pozitivna, ki ga minister, pristojen za finance, določi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, najpozneje v decembru tekočega leta za povračila stroškov prevoza na delo in z dela za naslednje leto.

 

Ne glede na zgoraj navedeno splošno pravilo, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v višini kilometrine, se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za tiste delojemalce, ki izpolnjujejo pogoj oddaljenosti mesta opravljanja dela vsaj en kilometer od delojemalčevega običajnega prebivališča, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja najmanj v višini:

-           30 eurov mesečno ali

-           imenske neprenosne mesečne vozovnice (javni prevoz), če delojemalec delodajalcu predloži dokazilo o nakupu te vozovnice,

in sicer sorazmerno glede na dneve prisotnosti na delu.

 

Ohranila se je ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo.

 

Ohranila se je tudi ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

 

[1] Pojasnilo o vseh spremembah, ki jih prinaša Uredba, je na voljo na spletni strani Ministrstva za finance: https://www.gov.si/novice/2021-07-02-pojasnilo-o-spremembah-uredbe-o-davcni-obravnavi-povracil-stroskov-in-drugih-dohodkov-iz-delovnega-razmerja/

 

FURS (predhodno pojasnilo)